Bovec leži sredi kotline, ki jo na dva dela deli Soča, zapirajo pa jo gore Rombon, Kanin, Javoršček, Svinjak in Polovnik. Mesto je prvič omenjeno leta 1174, čeprav je bil grič Rabeljk poseljen že v halštatski dobi in je kasneje tod vodila rimska cesta v Norik. Slikovita je prvotno gotska, v neoromanskem slogu po 1. sv. Vojni prezidana župnijska cerkev sv. Urha. Gotska cerkvica Device Marije v Polju je iz prve polovice 16. stoletja. Ob križišču cest proti Predelu in Vršiču je avstrijsko pokopališče, ob vhodu v dolino Bavšice pa dobro ohranjena trdnjava Kluže, ki je imela pomembno vlogo med napoleonskimi vojnami.

V 70.ih letih se je Bovec od nekdaj planinska-turistovskega kraja razvil v smučarsko središče. Kasneje so na reki Soči in v soteskah njenih pritokov postali priljubljeni vodni adrenalinski športi, številni kampi pa so še dopolnili tovrstno turistično dejavnost. Poletno obratovanje kaninske žičnice je ponovno obudilo planinsko dejavnost, ki se v visokogorju stika z jadralnim padalstvom, v zadnjih letih pa je postalo izredno priljubljeno raziskovanje ostankov iz prve svetovne vojne. Za turistični razvoj kraja je zelo pomembna trdnjava Kluže, ki v svojih programih prikazuje celoten pregled zgodovinskega dogajanja ob 'bovški cesti', postaja pa tudi center poletnega kulturnega dogajanja.

​

​